Stvarnopravni zakonik je temelj stvarnega prava v Republiki Sloveniji. Gre za zakonik, ki ureja pravila in načela stvarnega prava in je kot tak za ureditev v Sloveniji zelo pomemben. Stvarno pravo je panoga civilnega prava, ki ureja pravice na stvari oz., povedano nekoliko drugače, razmerja med ljudmi glede na stvar in s tem premoženjska razmerja med posamezniki. Najbolj tipična stvarna pravica je lastninska pravica, ki je med vsemi pravicami v Stvarnopravnem zakoniku tudi najmočnejša. Pravice, ki jih stvarno pravo ureja, so za sobivanje v družbi bistvenega pomena, s tem pa lahko takoj ugotovimo tudi, da ima Stvarnopravni zakonik s komentarjem za razmerja v družbi velik pomen. Stvarno pravo je panoga, ki je stara že tisočletja, poznali pa so jo že Rimljani, ki so stvarno pravo zelo dobro razvili, vendar pravega Stvarnopravnega zakonika v smislu, kot ga poznamo danes, še niso poznali.   Stvarnopravni zakonik s komentarjem.  

Kaj so stvarne pravice, ki jih Stvarnopravni zakonik ureja in kako se razlikujejo od obligacijskih pravic?

Stvarne pravice so oblastvene pravice na stvareh. Pravice, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik s komentarjem se po svoji naravi močno razlikujejo od tistih, ki jih ureja Obligacijski zakonik. V nasprotju z obligacijskimi pravicami, ki učinkujejo med dvema strankama, pravice, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, učinkujejo erga omnes – to pomeni, da učinkujejo proti vsem. Lep primer za to je že prej omenjena lastninska pravica na stvari, ki jo morajo spoštovati vsi in zato stvar, ki ni njihova, pustiti pri miru. Če lastninske pravice kdo ne spoštuje, ga lahko lastnik v to prisili s tožbo. Iz tega pa izhaja tudi, da so nekatere pravice, ki jih Stvarnopravni zakonik s komentarjem ureja, vseeno nekoliko bolj vezane na lastnika pravice. Lastninska pravica je eden od teh primerov. Lastninska pravica glede na stvarnopravni zakonik vsebuje več upravičenj: upravičenje do posesti, rabe, pridobivanja plodov, vsebuje pa tudi razpolagalno upravičenje.  

Katere pravice še ureja Stvarnopravni zakonik s komentarjem?

Stvarnopravni zakonik poleg lastninske pravice, ki je tudi najmočnejša, ureja še:
  • zastavno pravico (gre za dolg, zavarovan z možnostjo prodaje zastavljene nepremičnine);
  • zemljiški dolg (gre za zastavno pravico, ustanovljeno neodvisno od obstoja terjatve za katero je bila prvotno ustvarjena);
  • služnosti (gre za opustitvene obveznosti lastnika nepremičnine do nekoga drugega – pomeni, da mora lastnik nekaj dovoliti, trpeti, nič pa mu ni potrebno samemu storiti);
  • pravica stvarnega bremena (gre za dajatveno ali storitveno obveznost lastnika nepremičnine do nekoga drugega);
  • stavbna pravica (gre za pravico graditi in imeti stavbo na nepremičnini druge osebe);
  • etažna lastnina (gre za lastnino na posameznem delu zgradbe in solastnino skupnih prostorov).
 

Stvarnopravni zakonik – Uradni list je poskrbel za njegovo izdajo

Stvarnopravni zakonik s komentarjem je na voljo tudi v spletni knjigarni Uradnega lista. Stvarnopravni zakonik, kot ga poznamo danes, je bil sprejet že nekaj let nazaj. V tem času se je sodna praksa na tem področju dokaj poglobila in razširila ter se tako prilagodila novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava.  

Stvarnopravni zakonik – Uradni list je poskrbel za kvaliteten nabor avtorjev

Avtorji Stvarnopravnega zakonika Uradnega lista so strokovnjaki, ki se na področju stvarnega prava lahko pohvalijo s številnimi izkušnjami. V nasprotju z »običajnimi« zakoni s komentarjem, ki jih najdemo pri nas, so se pri pisanju Stvarnopravnega zakonika s komentarjem odločili za koncept, ki je bliže praktikom, saj Stvarnopravni zakonik Uradnega lista bolj kot teorijo predstavlja stališča sodne prakse. Zmotno je misliti, da gre pri Stvarnopravnem zakoniku s komentarjem zgolj za preprost prikaz sodne prakse. Gre namreč za podrobno predstavljeno sodno prakso, členi zakonika pa so poglobljeno opisani.